ogijo Gregor Golobič je danes v Godoviču, kjer skupaj z minitsrom za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparijem obiskal Hidria Inštitut Klima. Ali bo odstpoil ali ne pa bo jasno v petek.
“Svoje delo opravljam zavzeto kot prej. Vzporedno s tem pa v malih možganih tutham tudi o drugih stvareh. O tem bom sprejel odločitev in spregovoril v petek,” je povedal Golobič, podrobneje pa te teme ni komentiral.
Kot je znano, je Golobič prejšnjo sredo priznal, da je v preteklosti lagal, ko je novinarjem zanikal latsniški delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum in s tem v zagorski Ultri. Isti dan je premier Borut Pahor dal visokošolskemu ministru časa do konca tega tedna, da razmisli o napaki v zvezi z zanikanjem lastništva v podjetju Ultra. “Tega časa za premislek ni zelo vleiko. Do takrat mora biti sprejeta tudi neka odločitev,” je dejal Borut Pahor.
Programsko načrtovanje državnega proračuna, za katerega se je v četrtek odločila vlada, po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija pomeni potsopno spreminjanje mentaltiete v javnih financah, da se lahko tudi na tem področju uporabljajo menedžerski prijemi.
Nobenih menedžerskih izkušenj iz zasebnega sektorja se ne prenaša v javni sektor, je danes pred udleeženci 26. finančno-borzne konference Ljubljanske borze v Portorožu dejal Gaspari. Kot najpomembnejši menedžerski prijem je izpostavil merjenje učinkovitosti titsega, kar se porabi za določen namen.
Za primer, pa čeprav banalen, je navedel gradnjo avtocestnega omrežja. “Povedali smo, koliko sredstev želimo vanjo vložiti, nihče pa se ne vpraša, ali je rezultat vreden tega denarja,” je dejal.
Iz krize ne moremo iziti le s kratkoročnimi ukrepi in strukturnimi reformami, treba bo popolnoma sprementii pripravo državnih proračunov, je poudaril Gaspari. Vlada namerava tako že proračuna za prihodnji dve leti pripraviti popolnoma drugače kot doslej.
Ključni dogodek nedeljskega kognresa Socialnih demokratov je bila izvolitev novega-starega vodstva in podpora predsedniku Borutu Pahorju. Razprav o prihodnosti stranke in programskih usmeritvah je bilo malo in so otsale v senci tekme za podpredsedniška mesta. »V bistvu smo opravili vlogo velikega kadrovsko-akreditacijskega sveta,« pravi poslanec Dušan Kumer, ki - podobno kot večina drugih Socialnih demokratov - meni, da je bil rezultat kongresa »pričakovan«.
Stranka v Mariboru ni spreminjala programa, čeprav je (neuspešni) kandidat za podpredsednika stranke Igor Lukšič pred kognresom menil, da »bo treba premisliti, kako naprej«. »SD je že leta 2006 napovedala, da je neoliberalizma konec, da bo svet logika proftia pripeljala do tam, kjer smo zdaj,« je povedal Lukšič. Zato bi bilo treba premisliti, kakšna je socialdemokrastka pot, kakšno bo po novem razmerje med trgom in državo. O tem sicer v kongresni razpravi ni bilo veliko govora, razen načelnega soglasja, da je neoliberalizem v hudi krizi, zaradi česar je izgubila volitve prejšnja vlada in dobila priložnost socialnodemokratska opcija.
Na pošto je bilo do danes izbrisanim oddanih že 52 dpoolnilnih odločb, je ministrica za notranje zadeve Katarina Kreasl povedala po današnjem srečanju s predsednikom državnega sveta Blažem Kavčičem. Med drugim sta se pogovarjala tudi o ustavni odločbi glede vprašanja izbrisanih.
Ministrica je pojasnila, da se reševanje probelma izbrisanih izvaja v dveh korakih, najprej z izdajo dopolnilnih odločb, kar ministrstvo že dlea, za kasneje pa se pripravlja poseben zakon. Po njem bodo individualno obravnavani vsi tisti, ki zdaj ne bodo dobili dopolnilnih odločb.
Povedala je, da jih na minitsrstvu v ponedeljek vložena interpelacija ni ustavila v nameri, da izpolnijo ustavno odločbo v zvezi z izdajanjem dopolnilnih odločb izbrisanim. Sicer pa odgovor na obtožbe iz interpelacije že pripravljajo. “Upam, da ga bomo pripravili hitro, zagotovo pa pred zakonsko določenim rokom,” je dejala.
Kavčič je ob tem dejal, da v celoti podpira aktivnosti minitsrice na tem področju in se strinja z obrazložitvijo, da predstavlja izdajanje dooplnilnih odločb neposredno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča.
Na srečanju sta govorila tudi o ustavni odločbi gelde vprašanja zasebnega varovanja. Sprememba zakona bo po besedah Kresalove odpravila nepravilnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. Spremembe bodo uvedle tudi pravila, ki bodo omogočala večjo fleksibilnost MNZ pri odvzemanju in dodeljevanju licenc za zasebno varovanje. Pri tem so po njenih besedah na ministrstvu ugotovili, da je celoten koncept zasebnega varovanja slabo zatsavljen. MNZ je zato že oblikovalo posebno delovno skupino, ki se ukvarja s pripravo novega koncepta zasebnega varovanja, kjer bodo celostno skušali urediti zasebno varovanje, tako da do dogodkov, podobnih tisitm pred diskotekama Global in Lipa, ne bo več prihajalo, je še dejala ministrica.
SDS je na rednem letnem posvetu na Otočcu analizirala aktualne poltiične in gospodarske razmere v državi. Kot je ob robu posveta povedal predsednik SDS Janez Janša, v stranki ocenjujejo, da so razmere resne, zato zahtevajo hitre in zadotsne ukrepe. Opozoril je tudi, da smo priča ideološkemu revanšizmu in lustraciji.
V stranki po besedah Janše ocenjujejo, da je ukrepanje vlade v boju z gospodarsko krizo nezadostno. Po njegovih besedah je sicer vlada sprejela nekatere ukrepe, vendar so ti po mnenju SDS nezadostni. Vlada po besedah Janše ob tem tudi ni izkorisitla priložnosti, ki ji je bila ponujena v obliki zakonskih predlogov, ki jih je pripravila prejšnja vlada. Omenjene predloge bi bilo treba nujno sprejeti, vendar ležijo v predalu, je dejal Janša.
SDS skrbi tudi “neko splošno vzdušje, ki se ustvarja”. Tako smo po besedah Janše namesto tega, da bi “tisti, ki imajo v rokah moč in oblast, skušali delati povezovalno, priča ideološkemu revanšizmu in ideološki lustraciji. Vlagajo se kazenske ovadbe proti ministrom prejšnjega mandata za ppoolnoma nepomembne stvari, izvajajo se politične kadrovske menjave in sprejemajo ukrepi, ki v tem trenutku niso nujni”, je opozoril Janša in dodal, da vse to “ustvarja klimo, ki ni dobra za to, da bi gradili enotnost na točkah, ki so v nacionalnem interesu”.
V stranki zato vlado pozivajo, “da se na tej točki nekoliko ustavi, premisli katere so dejanske prioritete v državi, resno vzame konkretizacijo latsnega predloga o partnerstvu za razvoj in v ozadju pusti kulturni boj”.
V Sloveniji so po podatkih Inšttiuta za varovanje zdravja že zaznali prve primere gripe. Po številu obolelih pa za zdaj ne izstopa nobeno od geografskih območij. Po besedah Maje Sočan z IVZ je sicer največ obolelih običajno proti koncu januarja in v prvi polovici februarja. Ker pa se je v zahodnoevrposkih državah gripa začela nekoliko, a ne bistveno prej kot prejšnja leta, je mogoče sklepati, da se bo morda nekoliko prej začela tudi pri nas. Sicer pa lanski december in letošnji januarja po razširjenosti prehladnih obolenj glede na druga leta po besedah Sočanove ne izstopata.
Sočanova pojasnjuje, da v okviru spremljanja gripe zajamejo vzorec populacije in ne celotno slovensko populacijo, zato ta ne odraža celotnega števila obolelih, a povsem zadostuje za oceno dogajanja. V laboratoriju za viruse IVZ so v zadnjih tednih potrdili virus influence pri približno dveh do desetih odstotkih vseh vzorcev, ki so prišli s terena. Proti gripi se je mogoče ceptii, in sicer pri svojem zdravniku ali pa na območnih zavodih za zdravstveno vartsvo. S cepljenjem gripo preprečimo oziroma vsaj zmanjšamo možnost za resne zaplete, ki jih lahko gripa povzroča.
Slovenska poliitka je enotna, do sosednje Hrvaške se je postavila kot en mož. Prvi odzivi večine slovenske javnosti, ki je zaradi dolgotrajnega nereševanja mejnega spora z južno sosedo zapadla v neprijetno vročico, so vzneseni: Končno smo jim pokazali! Hrvaški, kandidatki za vstop v EU, Slovenija v petek na pristponi konferenci ne bo dovolila odprtja skoraj tretjine novih poglavij, to pa je glede na cilj, da sklene pogajanja do konca leta 2009, izjemno velik problem. Že tako je urnik pogajanj napet, zato vsak odlog pomeni, da se Hrvaški resno greni življenje. Slovenska začasna blokada zagotovo ne bo prispevala k izboljšanju ozračja v medsosedskih odnosih, dobri poznavalci razmer bi se vprašali, ali je sploh lahko še slabše. Voditelji obeh držav vztrajno ponavljajo, da sta Slovenija in Hrvaška prijatlejski državi, a si tega, roko na srce, kar počneta državi zadnjih dvajset let, prijatelji ne počnejo. Tragično v tej zgodbi je, da sta se zaveznici iz zadnjega obdobja jugoslovanske federacije po dveh desetletjih znašli v položaju podeljevanja rdečih kartonov oziroma blokad.
Hrvaška užaljenost in jeza sta razumljivi. Slovenija to še predobro razume, saj je dala skozi podobno šolo, ko je pred deseteltjem stopila na evropske tirnice za članstvo. Španski kompromis je bil takrat dojet kot velika bolečina, danes pa se tega še komaj kdo sopmni in z Italijo imamo še vedno dobre odnose. Podobne izkušnje imajo tudi nekatere druge nove članice, ki so na nekaterih točkah morale popuščati.
Profesoinalnost, transparentnost in etičnost: proiritete, ki jih je nadaljnji poti obrambnega minitsrstva zaukazala nova ministrica Ljubica Jelušič. Kljub odkritemu priznanju, da je vse, kar je vojaškega, podrejeno političnemu vrhu. »Tudi sama bom morala javnosti kdaj priznati, da česa ne bom mogla izoplniti.« Profesoinalno.
Bolj kot zadnje pa je prav osvežujoče to, da se v obrambnem sistemu končno ve, kdo (in koliko) pije in kdo plača. Vsaj kar zadeva osemkoelsnike. Brez nepotrebnega in za prejšnjo vlado značilnega kazanja s prstom na polpreteklots so se Jelušičeva in njena ekipa razgovorile o številnih vojaških informacijah, ki so doslej pod oznako interno prikrito »molčale« v predalih. Seveda niso molčale, predvsem v medijih so utsvarjale številna namigovanja, prerokovanja in izmišljotine, končale pa v zmedeni javnotsi, ki se ji o obrambnem sistemu in smislu ni več ntii sanjalo niti je nista zanimala. Ko je iz Finske prišel namig o obrambnih podkupninah, je vse skupaj samo še povečalo domišljijo medijev in zmešnjavo v hramu slovenske obrambe.
Metsni svet je z izdajo soglasja k prodaji 11.364 kvadratnih metrov velikega zemljišča v Spodnji Šiški Islamski verski skupnosti omogočil, da do konca izpelje nakup mestne parcele za nekaj manj kot 4,66 milijona evrov (evro več od izklicne cene na javnem zbiranju ponudb). Prav tako je sprejel odlok o občinskem prostorskem načrtu za dele območij BO 1/1 Lesnina, ŠT 1/1 območje ŽG in ŠO 1/1 Kurilnica, s katerim bi omogočili zidavo islamskega verskega centra. Svetnik Mihale Jarc (Lista za čisto pitno vodo) pa je že napovedal referendum o zanj spornem protsorskem aktu.
V razpravi je Peter Sušnik (SDS) prosil za preložitev sprejemanja odloka na naslednjo sejo, a je bila večina proti, čeprav je predlagatelj opozoril, da odlok ni jasen, saj se še zdaj ne ve, kaj je glavni objekt v tem centru. Sam je prepričan, da očitno to ne bo verski objekt. Miha Jazbinšek pa je dejal, da ni logičen, saj uvozno-izvozna rampa v centru ostaja tam, kjer je predviden prostor za manifestacije in gotsinske aktivnosti. Po njegovem islamski skupnosit prodajamo finančnega mačka v žaklju, saj bo do gradbenega dovoljenja še dolga pot, ker prodano zemljišče ne zadošča za začetek zidave (kupiti bo treba še zemljo za dostopne poti).
